na vrh strani

Tanja Fajon, Evropska poslanka

20. november 2012

Korupcija in demokracija

Trenutna finančna, gospodarska in socialna kriza (pre)obremenjuje vse javne, politične in medijske razprave. Vse večjo pozornost se namenja finančnim elementom krize in načinom za izhod iz nje, kar mora biti nedvomno eden od primarnih ciljev, a je za dolgotrajno in trajnostno rešitev družbeno-političnih težav treba javno razpravljati tudi o njenih temeljnih vzrokih, predvsem pa družbeno-političnih učinkih, ki presegajo časovne okvire, ki se jih pripisuje trenutni krizi.

S tem namenom smo pred kratkim organizirali okroglo mizo v Ljubljani, kjer smo s povabljenimi gosti razpravljali o povezavi med krizo in korupcijo ter se spraševali, ali je korupcija dejavnik za pojav in razraščanje krize ali pa je kriza odločilna okoliščina, ki omogoča in pospešuje razmah korupcije. Najbolj je odmeval odgovor italijanske kolegice iz Evropskega parlamenta Rite Borsellino, ki je dejala, da je "organiziran kriminal edino globalno podjetje, ki ne čuti posledic krize, ampak je v razcvetu kot posledica potrebe gospodarstev po svežih finančnih virih."

Tudi korupcijo do določene mere in v določenih situacijah lahko razumemo kot obliko organiziranega kriminala, zato moramo ugotoviti, da finančna in gospodarska kriza ne zavirata, temveč zgolj še pospešujeta korupcijska tveganja. Tako nacionalne (protikorupcijska komisija) kot EU institucije (Evropska komisija) opozarjajo tudi na obratno povezavo, namreč, da je pojav in razmah gospodarske krize deloma tudi posledica prešibke zajezitve korupcijskih tveganj.

Korupcija ni trenuten pojav in ni postal družbeno-politični problem šele z vzponom krize. So pa sodoben pojav nedvomno značilnosti korupcije, predvsem njena čezmejna, globalna narava ter navidezna lahkotnost, s katero se korupcija in druge oblike organiziranega kriminala širijo v vse dele družbenega tkiva. Z namenom jasne "prognoze" stanja na področju korupcije v državah članicah EU naj bi Evropska komisija v prihodnjem letu objavila celovito poročilo o stanju korupcije v vsaki posamezni državi članici.

V Odboru za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja (CRIM) Evropskega parlamenta se stalno srečujemo z različnimi ocenami finančne škode in razširjenosti korupcije v EU in državah članicah, ki jih podajajo pristojne nacionalne in EU institucije in nevladne organizacije. Ne glede na to, da gre še za ocene, so podatki zaskrbljujoči:

- EK ocenjuje, da je letni strošek korupcije v EU 120 milijard EUR, kar je približno 1 odstotek celotnega BDP in skoraj toliko, kot znaša celoten skupni EU proračun. V Sloveniji se po ocenah protikorupcijske komisije (KPK) vrednost različnih oblik korupcije giblje med 1,5 do 2,5 odstotka BDP.  Na globalni ravni korupcija predstavlja skoraj 5 odstotkov svetovnega BDP;

- po ocenah strokovnjakov se na ravni EU pri javnih naročilih izgubi med 25 do 30 odstotkov vseh sredstev;  

- Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ocenjuje, da se je v obliki finančni prevar pri sredstvih EU v letu 2011 izgubilo 691 milijonov EUR, največji delež prevar se pojavlja pri Strukturnih skladih EU, in sicer v višini 524,7 milijona EUR;

- izogibanje plačilu davkov naj bi po nekaterih ocenah vlade držav članic EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov. V letu 2009 je obseg sredstev iz naslova davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji znašal 175 odstotkov letnega javno-finančnega primanjkljaja.

Zgolj za primerjavo in umestitev podatkov v realnejši kontekst naj poudarimo, da slovenski javno-finančni primanjkljaj znaša 2,289 milijard EUR, celoten BDP v letu 2012 pa 36,3 milijard EUR.

Dodatno razsežnost in morda najbolj pereč del problema pojava korupcije predstavlja percepcija javnosti o razširjenosti korupcije, predvsem pa zaupanje državljanov v zmožnosti pristojnih nacionalnih in nadnacionalnih oblasti, da učinkovito naslovijo korupcijo in sprejmejo ustrezne protikorupcijske ukrepe za njeno zajezitev. Na ravni EU je namreč 75 odstotkov državljanov prepričanih, da je korupcija v njihovi državi resen problem, v Sloveniji smo v to prepričani že skoraj vsi (95 odstotkov). Po drugi strani zgolj 20 odstotkov državljanov verjame, da so EU institucije in nacionalne oblasti učinkovite v boju proti korupciji. Vtis širše javnosti deloma potrjujejo tudi podatki KPK o obravnavi kaznivih dejanj s področja korupcije in njihova ugotovitev, da je" korupcija v kazensko-pravnem smislu dejansko neobstoječ problem."

Stanje na področju korupcije in boja proti njej je torej na področju celotne EU vse prej kot zadovoljivo, vendar je v Sloveniji po opozorilih trend še bolj zaskrbljujoč, saj KPK zadnja leta opaža in opozarja na pojav tako imenovane sistemske korupcije in korupcije ustroja oziroma strukturne korupcije.

V obeh primerih gre za korupcijo na najvišjih ravneh, v katero so neposredno vpletene politične in gospodarske elite, zanjo pa je značilno oblikovanje sistemskih in strukturnih pogojev, ki omejujejo ali onemogočajo vstop novih akterjev na politično in gospodarsko področje. Tovrsten vpliv na politični prostor se v Sloveniji kaže skozi navidezni sindrom navezanosti javnosti na uveljavljene politične in gospodarske obraze. Dodatna značilnost obeh oblik korupcije je visoka stopnja prelivanja korupcijskih tveganj z višjih na nižje ravni, saj politično-družbene elite s svojimi dejanji dajejo slab zgled, ki mu kaj hitro lahko sledijo tudi ostali državljani.   

Najbolj zaskrbljujoč element sistemske korupcije in korupcije ustroja pa je, da se na tej ravni srečujemo z modeli in pristopi, ki so značilni za delovanje organiziranega kriminala. Z namenom učinkovitega boja proti korupciji in vsem oblikam organiziranega kriminala na odboru CRIM proučujemo možnosti in smo že predlagali (v prvem delovnem dokumentu) uvedbe harmoniziranega pristopa k zaplembi nezakonitega premoženja in ponovne uporabe zaplenjenega premoženja v socialne in širše družbene namene. Tovrstne pristope poznajo že v številnih državah članicah, kot so Italija, Irska in Velika Britanija, ki na tem področju predstavljajo primer dobre prakse.

Za učinkovit boj zoper korupciji moramo sprejeti ugotovitev, na katero mnogokrat opozarja tudi KPK, in sicer, da je korupcija pojav, ki ga je nemogoče nasloviti in odpraviti zgolj s sredstvi in aktivnostmi organov odkrivanja in pregona. Korupcija je primarno odraz šibkega delovanja (in v primerih sistemske korupcije in korupcije ustroja tudi deformacije) temeljev demokratičnega reda. Značilna prispodoba za razrast korupcije je, da je odraz šibkega imunskega sistema države in družbe. K temu lahko dodamo, da se lahko imunski sistem odzove pravilno in uspešno le, če "zdravo" delujejo vsi deli sistema.

Tvorci političnih odločitev in državljani moramo skupaj in javno nasloviti vprašanje razmaha korupcije tako na nacionalni kot na ravni EU. Boj proti korupciji pa mora postati eden od prednostnih ciljev, ciljev, ki niso nasprotujoči, temveč so tesno povezani z načrti za izhod iz krize. 

Nekateri avtorji (npr. Rizman) ugotavljajo, da se je v okviru nacionalnih držav (tudi tistih s krajšo demokratično tradicijo, kot je Slovenija) uveljavilo načelo družbene pogodbe, medtem ko mednarodna raven (vključno z EU) primarno deluje v skladu z lastnostmi "naravnega stanja". Če sprejmemo ta pogled, moramo priznati, da se ena najbolj izvedljivih rešitev za učinkovit boj proti korupciji in drugim oblikam organiziranega kriminala v okviru EU skriva v krepitvi skupnih demokratičnih potencialov in oblikovanju enotne EU (vseevropske) družbene pogodbe. Konec koncev so demokracija in njene institucije vredne zgolj toliko kot njeni ljudje

16. januar 2013

Korupcija, zloraba sredstev EU in učinki na politično odločanje

Pri tem se zapostavlja politični in demokratični vidik posledic korupcije. Razraščanje korupcije, v času finančnega zategovanja pasu, ustvarja maloštevilne zmagovalce, poraženec pa je en sam - sodobna, demokratična, (socialna) in pravna država. Korupcijo moramo v prvi vrsti razumeti kot zlorabo oblasti, moči in položaja, ki ga je družba zaupala posamezniku (ali skupini posameznikov), na podlagi implicitnega dogovora o upravljanju javnih zadev v korist skupnosti. Državljani in državljanke nam danes tako preko javnomnenjskih raziskav, kot preko množičnih demonstracij na ulicah številnih mest sporočajo, da je nacionalna in EU politika prekršila ta tihi dogovor. To je po mojem mnenju tisti vidik korupcije, ki nas mora najbolj skrbeti in kateremu smo v zadnjih letih posvečali premalo pozornosti.

 

Korupcija ni problem nekih tretjih držav, na katere mnogokrat - žal tudi v EU - gledamo zviška. Korupcija je naš problem, je problem EU, problem vlad držav članic, problem demokratično izvoljenih predstavnikov nacionalnih in EU institucij. Tudi v tej instituciji nismo imuni na primere korupcije. Zadnje poročilo slovenske komisije za preprečevanje korupcije tudi dokazuje, da korupcija ni problem zgolj leve ali desne politične opcije. Z zaskrbljenostjo moramo ugotoviti, da je korupcija tisti pojav, ki združuje vse politične spektre. V času finančne in gospodarske krize tudi korupcija vse bolj očitno načenja imunski sistem naših demokracij, zato moramo ukrepati preden ugotovimo, da je finančna operacija uspela, a je naše demokratično telo (ali pacient) mrtvo.

 

Ne glede na 120 milijardno luknjo, ki jo korupcija letno povzroči v EU, je potrebno vprašanje korupcije nasloviti tudi z namenom ohranjanja demokratične, pravne in socialne države, saj bomo zgolj tako ponovno začeli graditi na izgubljenem zaupanju državljank in državljanov. Potrebni so strogi ukrepi, ki bodo na kratki rok preprečevali koruptivna dejanja nosilcev političnih odločitev, na dolgi rok pa delovali kot gonilna sila vzpostavljanja politične kulture, temelječe na odgovornosti ter osebni in profesionalni integriteti.

 

Naravnost sprevrženo je, da se danes v državah članicah EU, tisti politiki, ki so dokazano kršili nacionalni protikorupcijski pravni red ter evropske in mednarodne standarde integritete, oklepajo oblasti kot, da je njihova last in ne zgolj kratkoročno zaupanje, da s svojim znanjem in veščinami delujejo v dobro skupnosti. Tudi zato smo v Evropskem parlamentu v okviru odbora CRIM že podali nekatere zelo jasne predloge, med njimi 5-letno prepoved kandidiranja in opravljanja javnih funkcij na vseh ravneh za posameznike obsojene korupcije, povečanje transparentnosti poslovanja in financiranja političnih strank ter vzpostavitev pozitivnih in negativnih (belih in črnih) seznamov podjetij, vpletenih v postopke javnega naročanja.

 

Zato pozivamo EK in Svet, da storita vse kar je v njuni moči in pristojnostih, da se tovrstni ukrepi kar najhitreje uveljavijo v praksi in o tem poročata pristojnim odborom EP. Prevladujoč pojav korupcije v EU namreč jasno kaže, da imamo v EU opraviti tudi s krizo zaupanja in našim državljankam in državljanom moramo pokazati, da smo se pripravljeni resno spopasti z izzivi trenutne krize. Politiki nimamo čarobne palice, s katero bi v enem samem zamahu odpravili pojav korupcije, a s spoštovanjem načel pravne države in s kulturo politične odgovornosti in integritete, lahko vsaj omejimo njeno nebrzdano razraščanje.

06. december 2012

Transparency International objavil indeks zaznave korupcije 2012

Na lestvici indeksa zaznave korupcije 2012 Transparency International je Slovenija zbrala 61 točk

"Zaznava javnosti o razširjenosti korupcije je zgolj znak bolj perečega problema naše družbe in sicer, postopne razgradnje temeljnih načel in samega tkiva demokracije. Naraščajoča zaznava korupcije jasno kaže, da se zaupanje državljanov v politične odločitve, ki imajo neposreden vpliv na njihov vsakdan, vztrajno zmanjšuje. Posledice vztrajne, sistemske in strukturne korupcije presegajo finančni okvir in se kažejo na obrazih, vzklikih in transparentih naših državljank in državljanov, ki dnevno protestirajo v slovenskih mestih."

Tanja Fajon je danes v okviru politične skupine Naprednega zavezništva Socialistov in Demokratov gostila tudi konferenco z naslovom: "Korupcija v državah članicah Evropske unije", kjer je uvodoma dejala "vlade držav članic se morajo z večjo mero resnosti spopasti s problemom naraščajoče korupcije."

Po ocenah Evropske komisije je letni strošek korupcije v EU 120 milijard evrov, kar predstavlja skoraj celotni letni proračun EU oziroma 1% celotnega BDP Evropske unije. "Glede na ocene Evropske komisije korupcija vsakega posameznega državljana EU letno prikrajša za 240 evrov. Zgolj v enem letu korupcija v EU povzroči stroške, s katerimi bi lahko pokrili letne javnofinančne primanjkljaje Grčije, Irske, Portugalske, Bolgarije in Slovenije skupaj," je ocene Evropske komisije komentirala Evropska poslanka Fajon.

"Težko si predstavljamo, da bi korupcijo povsem zajezili, a bi že z majhnim delom sredstev, ki predstavljajo stroške korupcije, lahko ohranili in okrepili čedalje bolj osiromašene in maloštevilne storitve socialne države," je v zaključku dejala Tanja Fajon.



20. november 2012

Korupcija in demokracija

Trenutna finančna, gospodarska in socialna kriza (pre)obremenjuje vse javne, politične in medijske razprave. Vse večjo pozornost se namenja finančnim elementom krize in načinom za izhod iz nje, kar mora biti nedvomno eden od primarnih ciljev, a je za dolgotrajno in trajnostno rešitev družbeno-političnih težav treba javno razpravljati tudi o njenih temeljnih vzrokih, predvsem pa družbeno-političnih učinkih, ki presegajo časovne okvire, ki se jih pripisuje trenutni krizi.

S tem namenom smo pred kratkim organizirali okroglo mizo v Ljubljani, kjer smo s povabljenimi gosti razpravljali o povezavi med krizo in korupcijo ter se spraševali, ali je korupcija dejavnik za pojav in razraščanje krize ali pa je kriza odločilna okoliščina, ki omogoča in pospešuje razmah korupcije. Najbolj je odmeval odgovor italijanske kolegice iz Evropskega parlamenta Rite Borsellino, ki je dejala, da je "organiziran kriminal edino globalno podjetje, ki ne čuti posledic krize, ampak je v razcvetu kot posledica potrebe gospodarstev po svežih finančnih virih."

Tudi korupcijo do določene mere in v določenih situacijah lahko razumemo kot obliko organiziranega kriminala, zato moramo ugotoviti, da finančna in gospodarska kriza ne zavirata, temveč zgolj še pospešujeta korupcijska tveganja. Tako nacionalne (protikorupcijska komisija) kot EU institucije (Evropska komisija) opozarjajo tudi na obratno povezavo, namreč, da je pojav in razmah gospodarske krize deloma tudi posledica prešibke zajezitve korupcijskih tveganj.

Korupcija ni trenuten pojav in ni postal družbeno-politični problem šele z vzponom krize. So pa sodoben pojav nedvomno značilnosti korupcije, predvsem njena čezmejna, globalna narava ter navidezna lahkotnost, s katero se korupcija in druge oblike organiziranega kriminala širijo v vse dele družbenega tkiva. Z namenom jasne "prognoze" stanja na področju korupcije v državah članicah EU naj bi Evropska komisija v prihodnjem letu objavila celovito poročilo o stanju korupcije v vsaki posamezni državi članici.

V Odboru za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja (CRIM) Evropskega parlamenta se stalno srečujemo z različnimi ocenami finančne škode in razširjenosti korupcije v EU in državah članicah, ki jih podajajo pristojne nacionalne in EU institucije in nevladne organizacije. Ne glede na to, da gre še za ocene, so podatki zaskrbljujoči:

- EK ocenjuje, da je letni strošek korupcije v EU 120 milijard EUR, kar je približno 1 odstotek celotnega BDP in skoraj toliko, kot znaša celoten skupni EU proračun. V Sloveniji se po ocenah protikorupcijske komisije (KPK) vrednost različnih oblik korupcije giblje med 1,5 do 2,5 odstotka BDP.  Na globalni ravni korupcija predstavlja skoraj 5 odstotkov svetovnega BDP;

- po ocenah strokovnjakov se na ravni EU pri javnih naročilih izgubi med 25 do 30 odstotkov vseh sredstev;  

- Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ocenjuje, da se je v obliki finančni prevar pri sredstvih EU v letu 2011 izgubilo 691 milijonov EUR, največji delež prevar se pojavlja pri Strukturnih skladih EU, in sicer v višini 524,7 milijona EUR;

- izogibanje plačilu davkov naj bi po nekaterih ocenah vlade držav članic EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov. V letu 2009 je obseg sredstev iz naslova davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji znašal 175 odstotkov letnega javno-finančnega primanjkljaja.

Zgolj za primerjavo in umestitev podatkov v realnejši kontekst naj poudarimo, da slovenski javno-finančni primanjkljaj znaša 2,289 milijard EUR, celoten BDP v letu 2012 pa 36,3 milijard EUR.

Dodatno razsežnost in morda najbolj pereč del problema pojava korupcije predstavlja percepcija javnosti o razširjenosti korupcije, predvsem pa zaupanje državljanov v zmožnosti pristojnih nacionalnih in nadnacionalnih oblasti, da učinkovito naslovijo korupcijo in sprejmejo ustrezne protikorupcijske ukrepe za njeno zajezitev. Na ravni EU je namreč 75 odstotkov državljanov prepričanih, da je korupcija v njihovi državi resen problem, v Sloveniji smo v to prepričani že skoraj vsi (95 odstotkov). Po drugi strani zgolj 20 odstotkov državljanov verjame, da so EU institucije in nacionalne oblasti učinkovite v boju proti korupciji. Vtis širše javnosti deloma potrjujejo tudi podatki KPK o obravnavi kaznivih dejanj s področja korupcije in njihova ugotovitev, da je" korupcija v kazensko-pravnem smislu dejansko neobstoječ problem."

Stanje na področju korupcije in boja proti njej je torej na področju celotne EU vse prej kot zadovoljivo, vendar je v Sloveniji po opozorilih trend še bolj zaskrbljujoč, saj KPK zadnja leta opaža in opozarja na pojav tako imenovane sistemske korupcije in korupcije ustroja oziroma strukturne korupcije.

V obeh primerih gre za korupcijo na najvišjih ravneh, v katero so neposredno vpletene politične in gospodarske elite, zanjo pa je značilno oblikovanje sistemskih in strukturnih pogojev, ki omejujejo ali onemogočajo vstop novih akterjev na politično in gospodarsko področje. Tovrsten vpliv na politični prostor se v Sloveniji kaže skozi navidezni sindrom navezanosti javnosti na uveljavljene politične in gospodarske obraze. Dodatna značilnost obeh oblik korupcije je visoka stopnja prelivanja korupcijskih tveganj z višjih na nižje ravni, saj politično-družbene elite s svojimi dejanji dajejo slab zgled, ki mu kaj hitro lahko sledijo tudi ostali državljani.   

Najbolj zaskrbljujoč element sistemske korupcije in korupcije ustroja pa je, da se na tej ravni srečujemo z modeli in pristopi, ki so značilni za delovanje organiziranega kriminala. Z namenom učinkovitega boja proti korupciji in vsem oblikam organiziranega kriminala na odboru CRIM proučujemo možnosti in smo že predlagali (v prvem delovnem dokumentu) uvedbe harmoniziranega pristopa k zaplembi nezakonitega premoženja in ponovne uporabe zaplenjenega premoženja v socialne in širše družbene namene. Tovrstne pristope poznajo že v številnih državah članicah, kot so Italija, Irska in Velika Britanija, ki na tem področju predstavljajo primer dobre prakse.

Za učinkovit boj zoper korupciji moramo sprejeti ugotovitev, na katero mnogokrat opozarja tudi KPK, in sicer, da je korupcija pojav, ki ga je nemogoče nasloviti in odpraviti zgolj s sredstvi in aktivnostmi organov odkrivanja in pregona. Korupcija je primarno odraz šibkega delovanja (in v primerih sistemske korupcije in korupcije ustroja tudi deformacije) temeljev demokratičnega reda. Značilna prispodoba za razrast korupcije je, da je odraz šibkega imunskega sistema države in družbe. K temu lahko dodamo, da se lahko imunski sistem odzove pravilno in uspešno le, če "zdravo" delujejo vsi deli sistema.

Tvorci političnih odločitev in državljani moramo skupaj in javno nasloviti vprašanje razmaha korupcije tako na nacionalni kot na ravni EU. Boj proti korupciji pa mora postati eden od prednostnih ciljev, ciljev, ki niso nasprotujoči, temveč so tesno povezani z načrti za izhod iz krize. 

Nekateri avtorji (npr. Rizman) ugotavljajo, da se je v okviru nacionalnih držav (tudi tistih s krajšo demokratično tradicijo, kot je Slovenija) uveljavilo načelo družbene pogodbe, medtem ko mednarodna raven (vključno z EU) primarno deluje v skladu z lastnostmi "naravnega stanja". Če sprejmemo ta pogled, moramo priznati, da se ena najbolj izvedljivih rešitev za učinkovit boj proti korupciji in drugim oblikam organiziranega kriminala v okviru EU skriva v krepitvi skupnih demokratičnih potencialov in oblikovanju enotne EU (vseevropske) družbene pogodbe. Konec koncev so demokracija in njene institucije vredne zgolj toliko kot njeni ljudje

21. september 2012

Okrogla miza: Kriza ↔ korupcija - Korupcija ↔ kriza

Dodatne informacije in pojasnila najdete na naši spletni strani, FB strani dogodka https://www.facebook.com/#!/events/316423385122210/ ali nam pišite na  pisarna@tanja-fajon.eu

Okroglo mizo bomo prenašali tudi v živo na www.tanja-fajon.si in na http://organiziran-kriminal.tanja-fajon.si. Vsem, ki nas boste spremljali iz domačega naslonjača, bomo omogočili, da boste gostom zastavili vprašanja preko spletne klepetalnice.

Vabljeni k sodelovanju!

»Evropska unija letno na račun korupcije izgubi 120 milijard evrov oz. svoj celoten proračun! Javna naročila, strukturni skladi, kibernetska kriminaliteta, pranje denarja, pri čemer menda sodelujejo največje evropske banke, utaja davkov – srhljive milijarde.«
S temi besedami je Tanja Fajon odprla današnjo okroglo mizo na temo korupcije in krize.

Zivljenjepisi:

Rita Borsellino, poslanka Evropskega parlamenta (S&D) in poročevalka v senci odbora za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

Italijanka, rojena v Palermu na Siciliji,je univerzitetno diplomirana farmacevtka, ki se je na pot političarke podala po letu 1992, ko ji je mafija ubila brata, sodnika Paola Borsellina.

Z italijanskim združenjem "Arci" je ustanovila protimafijsko karavano - "Anti-Mafia Caravan" in z Luigijem Ciottijem združenje "Libera", kjer je še danes častna predsednica. Vse z enim samim ciljem: boriti se proti mafiji in ozaveščati italijansko javnost o posledicah in nevarnostih njenega delovanja.

Leta 2005 je neuspešno kandidirala za predsednico vlade dežele Sicilije. Kljub porazu je kot levo-sredinska predstavnica dobila največ glasov v zgodovini Sicilije. Delo poslanke v deželni skupščini Sicilije je opravljala do leta 2008, ko je ustanovila še eno združenje, imenovano "Un´ Altra storia" (Drugačna zgodba), kjer je svojemu preteklemu delu dala "obraz".

Leta 2009 je bila na volitvah v Evropski parlament izvoljena za poslanko na listi Partito Democratico.

Troels Oerting, Europol, pomočnik direktorja, Služba za operacije

Magister mednarodnega kazenskega prava je svojo kariero začel kot glavni preiskovalec na danski Službi za boj proti organiziranemu in finančnemu kriminalu, goljufijam, davčnim utajam, pranju denarja in korupciji. Nadaljeval je kot poveljnik, direktor in vodja danskega Nacionalnega centra za preiskave (NCIS). Nato je postal pomočnik direktorja pri danski agenciji za resen organiziran kriminal - SOCA in pomočnik direktorja varnostno obveščevalne službe, prav tako na Danskem. Leta 2009  je prišel na Europol. Imenovan je bil tudi za vodjo Centra za boj zoper kibernetsko kriminaliteto (EC3), ki bo leta 2013 začel delovati v okviru Europola.

Je član uprave mnogih organizacacij ter vodja in član mnogih delegacij na Europolu: SECI, COSI, CATS  ...  Kot gostujoči predavatelj predava na danski višji policijski šoli, kjer se izobražujejo visoki policijski uradniki in tožilci.

V prostem času tudi piše in je na Danskem objavil svoj prvi triler.

Darko Stare, Komisija za preprečevanje korupcije RS, vodja službe za nadzor in preiskave

Podiplomi na Višji šoli za notranje zadeve je diplomiral še na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Svojo kariero je začel v Policiji, med drugim kot vodja skupine za premoženjske delikte v uradu kriminalistične službe policijske uprave v Kranju in inšpektor za krvne in spolne delikte pri Generalni policijski upravi. Leta 2002 je bil imenovan za pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije, leta 2006 pa je postal inšpektor na področju zasebnega varovanja in detektivskih dejavnosti. Leto kasneje je postal namestnik direktorja Slovenske obveščevalno varnostne agencije in to delo opravljal do zaposlitve na Komisiji za preprečevanje korupcije jeseni 2010.

Je tudi avtor različnih strokovnih člankov in prispevkov s področja kriminalistike ter kazenskega prava.

Dr. Bojan Dobovšek, izredni profesor in prodekan Fakultete za varnostne vede, Univerza v Mariboru 

Izredni profesor dr. Bojan Dobovšek je prodekan Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, Univerze v Mariboru, habilitiran za področje kriminalistike. Sodelavec Univerze v Würzburgu, Inštituta za Politične vede in predava na Pravni fakulteti Univerza v Gentu v Belgiji. V letu 2009 mu je mednarodna založba Emerald za članek Mreže gospodarskega kriminala v državah v tranziciji, podelila priznanje za najbolj priporočen članek. Je avtor številnih knjig in organizator konferenc na temo organizirane kriminalitete in korupcije tako doma kot tudi v tujini. Sodeluje pri raziskavah Sveta Evrope, OECD, Transparency International, Združenih narodov in je sodelavec skupine BKA (Das Bundeskriminalamt) za organizirano kriminaliteto v Nemčiji. Predava na podiplomskem študiju Politologije na Fakulteti za družbene vede in Pravni fakulteti v Sarajevu, ter sodeluje v predavanjih z drugimi fakultetami v EU in na področju Balkana.

 

 »Organiziran kriminal je ne le evropski, temveč svetovni fenomen in edino podjetje, ki ne pozna krize. Mafija je drogirala gospodarstvo,« je bila slikovita italijanska poslanka evropskega parlamenta Rita Borsellino, sicer znana protimafijska borba. Po njenem mnenju smo izgubili že veliko dragocenega časa, že tako težko situacijo pa gospodarsko-finančna kriza le še povečuje.
V nasprotju z Italijo je Troels Oerting, vodja  službe za operacije na Europolu, Dansko, od koder prihaja, označil za deželo, ki ima eno najnižjih stopenj korupcije in dokaj visoko družbeno moralo. »V Evropi pa je organizirani kriminal v porastu – infiltrira se v povsem običajna podjetja in je prisoten na vseh področjih – od odlaganja odpadkov do javnih naročil. Obraz organiziranega kriminala se v zadnjih letih spreminja, člani kriminalnih združb danes izgledajo kot povsem vsakdanji in legalni poslovneži. Njihovo gonilo je zgolj profit!«
Slovenska gosta, dr. Bojan Dobovšek, prodekan Fakultete za varnostne vede v Mariboru, in Bećir Kečanović, pomočnik direktorja Komisije za preprečevanje korupcije, sta spregovorila o resni težavi, ki jo ima na tem področju  Slovenija:  politični centri moči obvladujejo dobršen del družbe.
 »Slovenski organi pregona so uspešni pri pregonu klasičnih oziroma tradicionalnih oblik kriminalitete, neuspešni pa pri pregonu finančne in gospodarske kriminalitete,» je pojasnil  Kećanovič. »Problem je t.i. kriminal elit oziroma kriminal moči. Tovrstne oblike kriminala razkrivajo preiskovalni novinarji. Predstavniki civilne družbe bi od skorumpiranih predstavnikov elit morali zahtevati odstop s funkcije, saj zapor zanje navadno ni kazen. A se to ne zgodi – še vedno so izvoljeni!« je bil kritičen Dobovšek.
Razpravljalci so se strinjali, da je edina pot k preprečevanju organiziranega kriminala čim večja transparentnost, vzpostavitev odgovornosti in integritete ter vlaganje tako v evropske institucije, ki bi bile v sodelovanju z  državami članicami in upoštevaje njihove posebnosti sposobne učinkovitejše odkrivati in preganjati organizirani kriminal, kot v izgradnjo skupne evropske morale in etike, s katero bi bili zgled mlajšim generacijam. 

 

Naši povabljenci:

Rita Borsellino je italijanska evropska poslanka ter poročevalka v senci odbora CRIM. Je tudi dolgoletna in uveljavljena aktivistka v boju zoper italijansko in še posebej sicilijansko mafijo, kjer je bil leta 1992 ubit njen brat, sicer uveljavljen sodnik v Palermu. Je tudi so-ustanoviteljica nevladne organizacije LIBERA, ki združuje več kot 1200 organizacij, katerih namen je opozarjanje in boj proti organiziranemu kriminalu.

 Troels Oerting je pomočnik direktorja Europola ter bodoči vodja EU centra za boj zoper kibernetsko kriminaliteto, ki bo leta 2013 začel delovati v okviru Europola. Pred tem je deloval tudi kot glavni preiskovalec na danski Službi za boj proti organiziranemu in finančnemu kriminalu, goljufijam, davčnim utajam, pranju denarja in korupciji in kot tak predstavlja odličnega sogovornika, ki nam lahko predstavi boj zoper organiziranemu kriminalu tako iz nacionalnega kot EU konteksta.

mag. Bećir Kečanović je pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Je tudi predavatelj na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Ukvarja predvsem s proučevanjem ustavnega prava in etike javnega sektorja. S teh in drugih področij je objavil več kot 100 različnih prispevkov in publikacij.

 Dr. Dejan Dobovšek je izredni profesor in prodekan Fakultete za varnostne vede v Ljubljani, Univerze v Mariboru, habilitiran za področje kriminalistike. Je sodelavec Inštituta za politične vede Univerze v Würzburgu in predava na Pravni fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji. Sodeluje pri raziskavah Sveta Evrope, OECD, Transparency International, Združenih narodov in je sodelavec skupine BKA (Das Bundeskriminalamt) za organizirano kriminaliteto v Nemčiji.    

 

Namen okrogle mize je spodbuditi razpravo o najprimernejših pristopih in praksah za boj zoper sodobne oblike organiziranega kriminala na ravni EU in na ravni držav članic. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem korupcije, finančnih prevar in drugim oblikam finančne kriminalitete, pri čemer bodo sogovorniki načeli vprašanja temeljnih vzrokov za pojav korupcije, dolgoročnih posledic korupcije (nezaupanje v demokratične institucije nacionalne države in nadnacionalnih tvorb) ter povezavah med pojavi korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja.

 

 

16. september 2012

Vsebinska izhodišča za razpravo

Eno temeljnih in za današnji čas bistvenih vprašanj je, ali kriza odpira prostor za razmah korupcije in organiziranega kriminala, ali pa sta organizirana kriminal in korupcija dejavnika za pojav in krepitev krize.

 

Čedalje večjo grožnjo in finančno škodo povzročajo nove in vse razsežnejše oblike organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, kot je kriminaliteta belih ovratnikov, ki lahko vodi v sistemsko korupcijo, ta pa je po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije v Sloveniji že zaskrbljujoča.


Primeri nam kažejo potrebo po učinkovitem in usklajenem delovanju organov pregona tako na ravni držav članic kot na ravni EU. Vprašanje pa je, koliko smo na ravni EU in v posameznih državah članicah učinkoviti in kako lahko svoje delo še izboljšamo? Je pomanjkljiv pravni okvir eden od poglavitnih elementov tveganja korupcije v EU? Zadnji podatki Evropske komisije in OLAF-a med drugim kažejo, da med državami članicami prihaja do izjemnih odstopanj pri zakonodaji in posledično pregonu kriminalnih dejanj, povezanih s prevarami, korupcijo in pranjem denarja. Na ta način je lahko posameznik zaradi finančne goljufije in/ali korupcije v določeni državni članici obsojen na 12-letno zaporno kazen, v drugi pa zgolj finančno oglobljen.


Pri tradicionalnih oblikah organiziranega kriminala, kot so trgovina z orožjem, trgovina s prepovedanimi substancami in trgovina z belim blagom, je povezava med korupcijo in organiziranim kriminalom precej dobro raziskana, dokumentirana in očitna. Pri sodobnejših oblikah organiziranega kriminala je tovrstna povezava morda bolj zamegljena in neraziskana. Potrebujemo za odkrivanje teh povezav nove pristope, nove institucije in bolj usklajeno evropsko in mednarodno sodelovanje?

 

 

Govorci na dogodku bodo predstavili tudi lastne poglede na številne specifične teme in vprašanja:

- oblike in značilnosti sodobnega organiziranega kriminala v državah članicah EU - izkušnje in izzivi

- na kakšen način in s katerimi orodji se Europol bori proti finančnemu kriminalu? Kakšno je pri tem sodelovanje z organi pregona držav članic?

- je politika problem ali rešitev v boju zoper korupcijo in organiziran kriminal?

- je kriza povzročila razmah korupcije ali je korupcija povzročila krizo?

- kako sta povezana organiziran kriminal in (sistemska) korupcija?

- kako okolje, za katerega je značilna t.i. sistemska korupcija, vpliva na delovanje organiziranega kriminala?

- lahko institut evropskega tožilca predstavlja potreben odgovor na izzive sodobnega organiziranega kriminala v EU?

 


16. september 2012

GOVORCI in NAMEN okrogle mize

Povabili smo naslednje domače in tuje goste:



  • Rita Borsellino, poslanka Evropskega parlamenta (S&D) in poročevalka v senci odbora za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

    

  • Troels Oerting, Europol, pomočnik direktorja, Služba za operacije

    

  • Darko Stare, Komisija za preprečevanje korupcije RS, vodja službe za nadzor in preiskave

 

  • Dr. Bojan Dobovšek, izredni profesor in prodekan Fakultete za varnostne vede, Univerza v Mariboru 


    Okroglo mizo bo moderirala Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta (S&D/SD) in koordinatorica Odbora CRIM.


    Namen okrogle mize je spodbuditi razpravo o najprimernejših pristopih in praksah za boj zoper sodobne oblike organiziranega kriminala na ravni EU in na ravni držav članic. Posebna pozornost bo namenjena vprašanjem korupcije, finančnih prevar in drugim oblikam finančne kriminalitete, pri čemer bodo sogovorniki načeli vprašanja temeljnih vzrokov za pojav korupcije, dolgoročnih posledic korupcije (nezaupanje v demokratične institucije nacionalne države in nadnacionalnih tvorb) ter povezavam med pojavi korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja.


    Vsebinski sklopi vprašanj okrogle mize:

    - kako se povezava med organiziranim kriminalom in korupcijo kaže v praksi držav članic in EU?

    - kakšna je/bi morala biti vloga politike pri reševanju izzivov korupcije? Je politika razumljena kot rešitev ali problem, ko govorimo o korupciji in organiziranem kriminalu?

    - predstavlja kriza priložnost za razmah korupcije in organiziranega kriminala ali sta korupcija in organiziran kriminal dejavnika za pojav krize?

14. september 2012

Zaskrbljenost glede povečane trgovine z ljudmi med velikimi športnimi dogodki

"Evropska unija temu pripisuje veliko pozornost in je sprejela že vrsto ukrepov", je zapisala komisarka in spomnila, da morajo države članice do 6. marca prihodnje leto prevzeti novo direktivo o trgovini z ljudmi, ki je bila sprejeta marca lani. Ta predlaga praktične ukrepe, ki odgovarjajo na glavne izzive EU v naslednjih petih letih na področju človekovih pravic.

"Komisija je bila v tesnih stikih s poljskimi in ukrajinskimi oblastmi med evropskim nogometnim prvenstvom, kar smo od nje tudi zahtevali", pa je opozorila poslanka Tanja Fajon, a dodala, da v odgovoru komisarke "žal ni nobenih podatkov in pojasnil o uspešnosti slednjih v zatiranju trgovine z ljudmi med prvenstvom. Počakati bomo morali na ugotovitve študije, ki jo je financirala UEFA, o prostituciji in trgovini z ljudmi v okviru EURO 2012."

Komisarka Malmströmova je opozorila še na pomembno vlogo, ki so jo v podpori poljskim in ukrajinskim oblastem odigrale agencije EU, kot sta Frontex, ki je pomagal z nadzorom zunanjih meja in Europol, ki je podprl številne projekte v boju proti organiziranemu kriminalu.

"Organizirati bi morali vsesplošno evropsko kampanjo osveščanja najbolj ranljivih skupin, kot so ženske in otroci, domači delavci, delavci brez papirjev, romske skupnosti in ki bi zadevale okoliščine, kot so tudi veliki športni dogodki. Začele so se olimpijske igre v Londonu. Ljudje, ki so izpostavljeni tveganjem, morajo poznati svoje pravice, zaščititi jih moramo pred izkoriščanjem, ker so sami v tovrstnih situacijah pogosto nemočni. Nujno je, da organi v Londonu, ki so pristojni za varnost in zaščito ljudi, v tednih olimpijskih iger še posebej okrepijo sodelovanje", pa je še dejala Tanja Fajon, sicer članica odbora EP za človekove pravice.

 

28. julij 2012

Zaskrbljenost glede povečane trgovine z ljudmi med velikimi športnimi dogodki

"Delim skrbi z vami glede možne povečane trgovine z ljudmi, posebej za namene spolnega izkoriščanja, med velikimi športnimi dogodki", je v odgovoru na pismo vodje Evropskih socialistov Sergeju Stanishevu in evropskih poslank (S&D) Zite Gurmai in Tanje Fajon zapisala evropska komisarka za državljanske svoboščine in notranje zadeve Cecilia Malmström."Evropska unija temu pripisuje veliko pozornost in je sprejela že vrsto ukrepov", je zapisala komisarka in spomnila, da morajo države članice do 6. marca prihodnje leto prevzeti novo direktivo o trgovini z ljudmi, ki je bila sprejeta marca lani. Ta predlaga praktične ukrepe, ki odgovarjajo na glavne izzive EU v naslednjih petih letih na področju človekovih pravic."Komisija je bila v tesnih stikih s poljskimi in ukrajinskimi oblastmi med evropskim nogometnim prvenstvom, kar smo od nje tudi zahtevali", pa je opozorila poslanka Tanja Fajon, a dodala, da v odgovoru komisarke "žal ni nobenih podatkov in pojasnil o uspešnosti slednjih v zatiranju trgovine z ljudmi med prvenstvom. Počakati bomo morali na ugotovitve študije, ki jo je financirala UEFA, o prostituciji in trgovini z ljudmi v okviru EURO 2012." Komisarka Malmströmova je opozorila še na pomembno vlogo, ki so jo v podpori poljskim in ukrajinskim oblastem odigrale agencije EU, kot sta Frontex, ki je pomagal z nadzorom zunanjih meja in Europol, ki je podprl številne projekte v boju proti organiziranemu kriminalu. "Organizirati bi morali vsesplošno evropsko kampanjo osveščanja najbolj ranljivih skupin, kot so ženske in otroci, domači delavci, delavci brez papirjev, romske skupnosti in ki bi zadevale okoliščine, kot so tudi veliki športni dogodki. Začele so se olimpijske igre v Londonu. Ljudje, ki so izpostavljeni tveganjem, morajo poznati svoje pravice, zaščititi jih moramo pred izkoriščanjem, ker so sami v tovrstnih situacijah pogosto nemočni. Nujno je, da organi v Londonu, ki so pristojni za varnost in zaščito ljudi, v tednih olimpijskih iger še posebej okrepijo sodelovanje", pa je še dejala Tanja Fajon, sicer članica odbora EP za človekove pravice.

19. junij 2012

Trgovina z belim blagom resna grožnja Evropi

»Pozdravljam današnjo strategijo EU proti odpravi trgovanja z ljudmi, v kateri je Evropska komisija predstavila 40 konkretnih in praktičnih ukrepov za njeno izvajanje v prihodnjih petih letih. Trgovina z belim blagom, ki je prisotna tudi v EU, je v času gospodarske in socialne krize še posebej nevarna. Danes smo slišali zaskrbljujoča dejstva o vse večjem obsegu in vplivu organiziranih mafijskih združb v Evropi, ki trgujejo z ljudmi, človeškimi organi, drogami.
Tudi v Slovenji smo priče trgovanju z ženskami, ki so prisiljene v prostitucijo, in zaskrbljujoče je, da smo v preprečevanju te trgovine ter zaščiti in podpori prič veliko premalo učinkoviti.
Upam, da bodo priporočila državam članicam EU, naj vzpostavijo posebne enote, specializirane za boj proti trgovini z ljudmi, ter  oblikovanje skupnih evropskih preiskovalnih skupin, ki bi se ukvarjale s primeri čezmejnega trgovanja, padli na plodna tla. Trgovce z belim blagom moramo ustaviti in jih pripeljati pred roko pravice. Posebno pozornost moramo v prihodnosti nameniti tudi pravočasnemu odkrivanju organizirane prostitucije ob športnih dogodkih. 
Žrtvam moramo zagotoviti informacije o pravicah, ki jih imajo na podlagi EU in nacionalnih zakonodaj, posebej dostopa do pomoči in zdravstvene oskrbe, ter pravice do dovoljenj za bivanje in delo.
O trgovini z ljudmi bomo v Evropskem parlamentu govorili na zasedanju odbora  CRIM v začetku julija.«

Strategijo najdete na strani Evropske Komisije.

07. junij 2012

Skupaj za šport brez spolnega izkoriščanja in trgovine z belim blagom!

V pismu izražajo zaskrbljenost zaradi nevarnosti povečanja trgovine z belim blagom, povezane predvsem s spolnim izkoriščanjem žensk in prostitucijo med športnimi dogodki. Tanja Fajon (tudi podpornica akcije Evropskega ženskega lobija ”Skupaj za Evropo brez prostitucije”) je opozorila na pretresljive podatke iz preteklosti: "V času olimpijskih iger v Vancouvru so se prostitucija in z njo povezani posli povečala za petkrat, podobna je izkušnja z atenskih olimpijskih iger. Predvsem so na udaru ženske in deklice. Pri tem največji problem predstavlja trgovina z belim blagom in spolno izkoriščanje, ki sta neposredni posledici večjega povpraševanja po prostituciji v času tovrstnih dogodkov." PES v pismu izraža bojazen, da se bo nevarni trend ponovil tudi ob športnih dogodkih na Poljskem, Ukrajini in Veliki Britaniji, zato komisarki poziva, da države članice opozorita na  ukrepe, ki jih je sprejel  Svet EU leta 2006.  “Pomembna je preventiva, predvsem osveščanje potencialnih žrtev, potrebujemo tudi primerno usposobljene policijske enote. Države morajo sprejeti mehanizme za oceno tveganja in se povezati z organi pregona v drugih državah, ključnega pomena pa je sodelovanje z nevladnimi organizacijami, “ je vsebino pisma povzela Tanja Fajon. V pismu PES predlaga tudi vzpostavitev centrov za stalno pomoč in posebnih SOS telefonov, kamor bi se (potencialne) žrtve lahko zatekle. Primer tovrstne dobre prakse je Nemčija, ki je po priporočilih Sveta EU z nevladnimi organizacijami pripravila zelo močno in udarno ozaveščevalno kampanjo v času zadnjega svetovnega nogometnega prvenstva, ki je dala spodbudne rezultate.

07. junij 2012

Skupaj za šport brez spolnega izkoriščanja in trgovine z belim blagom!

V pismu izražajo zaskrbljenost zaradi nevarnosti povečanja trgovine z belim blagom, povezane predvsem s spolnim izkoriščanjem žensk in prostitucijo med športnimi dogodki.

Tanja Fajon (tudi podpornica akcije Evropskega ženskega lobija ”Skupaj za Evropo brez prostitucije”) je opozorila na pretresljive podatke iz preteklosti: "V času olimpijskih iger v Vancouvru so se prostitucija in z njo povezani posli povečala za petkrat, podobna je izkušnja z atenskih olimpijskih iger. Predvsem so na udaru ženske in deklice. Pri tem največji problem predstavlja trgovina z belim blagom in spolno izkoriščanje, ki sta neposredni posledici večjega povpraševanja po prostituciji v času tovrstnih dogodkov."

PES v pismu izraža bojazen, da se bo nevarni trend ponovil tudi ob športnih dogodkih na Poljskem, Ukrajini in Veliki Britaniji, zato komisarki poziva, da države članice opozorita na  ukrepe, ki jih je sprejel  Svet EU leta 2006. 

“Pomembna je preventiva, predvsem osveščanje potencialnih žrtev, potrebujemo tudi primerno usposobljene policijske enote. Države morajo sprejeti mehanizme za oceno tveganja in se povezati z organi pregona v drugih državah, ključnega pomena pa je sodelovanje z nevladnimi organizacijami, “ je vsebino pisma povzela Tanja Fajon. V pismu PES predlaga tudi vzpostavitev centrov za stalno pomoč in posebnih SOS telefonov, kamor bi se (potencialne) žrtve lahko zatekle.

Primer tovrstne dobre prakse je Nemčija, ki je po priporočilih Sveta EU z nevladnimi organizacijami pripravila zelo močno in udarno ozaveščevalno kampanjo v času zadnjega svetovnega nogometnega prvenstva, ki je dala spodbudne rezultate.

06. junij 2012

Denar, politika in oblast: tveganja korupcije v Evropi

Izsledki kažejo zaskrbljujočo sliko, saj naj bi bile institucije, namenjene preprečevanju korupcije, šibkejše, kot se zdi. Izpostavljen je predvsem problem korupcije, povezane s političnimi strankami, financiranjem politike in delovanja nacionalnih parlamentov.

"Glede na zaskrbljujoče ugotovitve poročila, ki kažejo šibkost odgovornih nacionalnih in EU institucij, je nujno, da v aktivnosti boja zoper korupcijo vključimo nacionalne in mednarodne nevladne organizacije. Za to sem se zavzela tudi v novem odboru za boj zoper organiziran kriminal, korupcijo in pranje denarja, a si tega žal vsi ne želijo. Civilna družba, nevladne organizacije in mediji morajo imeti dostop in pregled nad našim delom," je dejala poslanka Tanja Fajon (SD/S&D).

V poročilu je Slovenija izpostavljena kot ena od zgolj šestih držav, ki ima do določene mere sistemsko urejena pravila lobiranja, a je hkrati omenjena tudi v skupini držav, kjer je mogoče zaznati nizke etične parlamentarne standarde in pomanjkljiva pravila glede financiranja in sprejemanja daril. V skoraj vseh državah je ena največjih težav še vedno dostop do informacij. Tu je Slovenija omenjena v skupini držav z dolgotrajnimi postopki za dostop do javnih informacij.

 "Že iz prejšnjih nacionalnih in mednarodnih poročil je razvidno, da je v Sloveniji prav javno zaznavanje naraščanja korupcije pereč problem. Kljub številnim aktivnostim organov pregona delež tistih, ki verjamejo, da korupcija narašča, ostaja izjemno visok in se še zvišuje," je dodala poslanka.

Izsledki študije pozivajo k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami in EU institucijami pri naslavljanju korupcije. "Evropski parlament lahko pri spodbujanju sodelovanja med državami, vključevanju nevladnih organizacij, spodbujanju raziskovalnega novinarstva in z lastnim zgledom deluje kot gonilna sila boja proti korupciji v Evropi. Dali smo tudi že pobudo oblikovanju instituta evropskega javnega tožilca," je povedala Tanja Fajon.      

Na povezavi lahko prisluhnete tudi posnetku oddaje Vroči mikrofon na Valu 202 z naslovom Evropa, kriza in korupcija!, v kateri sta poglede na vprašanje korupcije predstavila direktor Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič in Evropska poslanka Tanja Fajon.



21. maj 2012

V Strasbourgu prva izmenjava stališč v odboru CRIM

»Področja, ki jih pokriva odbor CRIM, so široka in kompleksna, a hkrati med seboj zelo povezana in soodvisna. Zato v moji politični skupini menimo, da mora odbor enakomerno nasloviti vsa klasična področja, ki jih pokriva, pri tem pa ne sme pozabiti na sodobnejše oblike kriminalitete, kot so prirejanje rezultatov v športu, vlogo finančnih deregulacij na vzpon kriminalitete belih ovratnikov, vprašanja kibernetske kriminalitete, ekološke kriminalitete in medicinskih ponaredkov,« je pojasnila koordinatorica politične skupine S&D v odboru CRIM Tanja Fajon (SD/S&D). Podatki o finančni vrednosti sodobnih oblik kriminalitete jasno kažejo na potrebo po usklajenem evropskem in globalnem odzivu. Kibernetska kriminaliteta, ki velja za eno najhitreje rastočih oblik organiziranega kriminala, naj bi EU na globalni ravni po okvirnih ocenah stala okrog 300 milijard evrov letno, izogibanje plačilu davkov pa naj bi članice EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov.      Na razpravo v odboru bo nedvomno vplival nedavni bombni napad v italijanskem mestu Brindisi, v katerem je življenje izgubilo 16-letno dekle. Tudi nedavna akcija slovenskih organov pregona, ki so razbili mrežo preprodajalcev prepovedanih drog in orožja, je pokazala, kako pomembno je sodelovanje med policijami in preiskovalci iz različnih držav, tudi izven EU.  "Namen odbora CRIM je opraviti temeljit pregled delovanja skupnih institucij, kot sta Europol in Eurojust, ter ugotoviti, kako lahko še izboljšamo učinkovitost sodelovanja ustreznih organov držav članic. Posebno pozornost moramo nameniti skupnemu boju zoper korupcijo, ki je prisotna v vseh državah članicah in tako predstavlja problem celotne Evropske unije," je pred zasedanjem odbora še dejala Tanja Fajon. 

18. april 2012

Evropski parlament poziva k uvedbi mehanizmov za preprečevanje davčne tekmovalnosti

Razprava bo potekala ob predstavitvi predloga skupnega poziva Evropskega parlamenta h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam, ki ga je pripravila poročevalka Elisa Ferreira (S&D). Izogibanje plačilu davkov naj bi po nekaterih ocenah vlade držav članic EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov. Pred razpravo je evropska poslanka Tanja Fajon ocenila, da so te vrednosti t.i. sive ekonomije pretresljive in dodala, da bi lahko ta sredstva v času vsesplošnega javno-finančnega varčevanja namenili za javno porabo. "Strokovnjaki ocenjujejo, da je v letu 2009 obseg sredstev iz naslova davčnih utaj in izogiba plačilu davka v Sloveniji znašal 175 odstotkov letnega javno-finančnega primanjkljaja. Za primerjavo, leta 2009 bi lahko s temi sredstvi štirikrat napolnili celotne proračune danes žal ukinjenih ministrstev za šolstvo in šport, kulturo ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo," je dejala poslanka. V skupnem pozivu Evropskega parlamenta je posebna pozornost namenjena tudi spodbujanju ukrepov za omejitev in preprečevanje sklepanja bilateralnih davčnih dogovorov s tretjimi državami ter omejevanju delovanja t.i. privilegiranih fiskalnih območij. V okviru slednjih po ugotovitvah Evropskega sveta prihaja do pravega tekmovanja med nekaterimi državami članicami, ki ponujajo posebne davčne olajšave in na ta način skušajo privabiti velika podjetja. Velik del tovrstnih neobdavčenih likvidnih sredstev se neposredno namenja za finančno trgovanje, namesto da bi predstavljala potencialni vir javne in zasebne porabe ter investicij. "S hitrim, učinkovitim in jasnim ukrepanjem na tem področju lahko EU ključno prispeva k stabilizaciji finančnih trgov, poveča javne prihodke, ublaži učinke javno-finančnih varčevalnih ukrepov in zmanjša pritisk na temeljne politike socialne države na področjih javnega izobraževanja, javnega zdravstva in javnih socialnih servisov. Nepobrani prihodki so leta 2009 v Sloveniji znašali kar 108 odstotkov izdatkov za javno zdravstvo in čeprav razumem, da je v praksi nemogoče popolnoma preprečiti davčne utaje, sem mnenja, da lahko s konkretnimi ukrepi na ravni EU in držav članic ta delež v prihodnjih letih zmanjšamo vsaj za polovico," je prepričana poslanka Tanja Fajon.

17. april 2012

Plenarno zasedanje v znamenju hrvaških opazovalcev, ustanovitve odbora CRIM in grških migrantov

Plenarna dvorana bo tokrat polnejša za 12 hrvaških opazovalcev, ki bodo vse do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013 spremljali delo poslancev. Opazovalci bodo sicer lahko sodelovali pri razpravah, ne bodo pa imeli glasovalne pravice, pa tudi poročevalci še ne bodo. V torek bo prva ustanovna seja novega začasnega odbora, tako imenovanega proti-mafijskega odbora. v akterem se bodo poslanci skušali zoperstaviti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja in predlagati učinkovite ukrepe. Članica odbora je kot edina Slovenka tudi Tanja Fajon. Poslanci bodo razpravljali o sporazumu o prenosu podatkov o potnikih na letih med EU in ZDA. Pričakujemo burno razpravo, saj mnoge poslance skrbi, da se bo z uveljavitvijo sporazuma znižal standard zaščite osebnih podatkov državljanov Evropske unije. K besedi v razpravi se je prijavila tudi Tanja Fajon. Sedaj je v veljavi začasen sporazum iz leta 2007. Evropska komisija bo podala tudi odgovor glede zaskrbljujočega položaja migrantov in prosilcev za azil v Grčiji. Januarja leta 2011 je Evropsko sodišče za človekove pravice Grčijo obsodilo zaradi nastanitve migrantov in azilantov v nehumanih razmerah. Grški organi so po obsodbi sicer začeli izvajati temeljito reformo azilne in migracijske politike ter sprejeli nacionalni načrt za upravljanje, a še zdaleč niso izpolnili zastavljenih pričakovanj. Poslanci pričakujejo od Komisije, da bo podala odgovore, kako grškim organom pomagati pri črpanju sredstev, ki so jim bila namenjena za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti ter zagotavljanja višjega in bolj človeškega standarda za migrante in prosilce za azil.Zasedanje se bo zaključilo z glasovanjem o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov, o enotnem digitalnem trgu ter reviziji okoljskega akcijskega programa.

06. april 2012

ACTA: Čigave pravice pravzaprav varuje?

V pisarni poslanke Tanje Fajon smo udeležbo na dogodku omogočili tudi petim posameznikom iz Slovenije, saj si prizadevamo, da bi se v razprave o sporazumu ACTA na ravni EU čim aktivneje vključevali tudi predstavniki slovenske civilne družbe. K udeležbi smo tako povabili internetnega stratega Vuka Ćosića, direktorico  Inštituta za intelektualno lastnino Dr. Majo Bogataj Jančič, predstavnico Zavoda ZA in PROTI Anjo Šerc, urednico in novinarko spletne TV Studio 12 Ivo Grobin ter predstavnico Inštituta za elektronsko participacijo Matejo Delakorda. Dogodek je ena prvih aktivnosti, s katerimi želi politična skupina z različnimi deležniki vzpostaviti trajni dialog o sporazumu ACTA.
Ta je nujno potreben, saj je parlamentarni odbor za mednarodno trgovino nedavno odločil, da sporazuma ACTA ne predloži v obravnavo sodišču EU,  poslanci Evropskega parlamenta pa so pripravljeni sprejeti politično odločitev in odgovornost za potrditev ali zavrnitev sporazuma. Razpravo bo odprl predsednik politične skupine S&D v EP Hannes Swoboda, program je v angleškem jeziku na voljo na povezavi.